Začetki

Ljubezen do glasbe je prisotna že od rane mladosti, saj sem si že kot otrok želel igrati na diatonično harmoniko. Tedaj še ni bila tako razširjena kot sedaj, kar je bilo opazno po tem, da ni bilo mogoče kar tako kupiti harmonike, niti najti učitelja, kaj šele dobrega. Tedaj so prevladovali le stari ljudski godci, ki so imeli drugačno tehniko igranja. Starše sem nagovarjal naj mi kupijo harmoniko in pri petih letih, ravno okoli božiča, se mi je želja tudi izpolnila. Ta harmonika, moja prva, je bila drugačna od ostalih, saj je imela tri vrste, v eni pa so bili sami pol toni.

Pol leta sem vlekel meh sem ter tja in spuščal čudne glasove, da je bilo groza vseh, ki so me poslušali. Kasneje so bile melodije že bolj jasne, ampak niso bile nobeni viži podobne, ker sem ustvarjal svoje. Spominjam se, kako so mi starši večkrat rekli naj že neham, da me imajo dovolj. Jaz pa sem vedno preigraval iste viže, ker drugih nisem znal.

Vsi, ki so bolje igrali kot jaz, so bili zelo skivnostni glede prijemov in so to držali zase, tako daje to bila prava skrivnost. Nihče ni želel izdati svojega znanja, da nebi slučajno kdo bolje igral kot on. Vsake toliko časa sem tudi sam prevzel kakšen prijem. Ob večerih sva imela z očetom vaje. Jaz sem igral in pel,  on pa me je snemal na kasetofon. V mali šoli sem že nastopal in sicer v povorki, ki smo jo imeli za pusta.

Do dvanajstega leta sem se kolikor se mogel učil sam, potem pa sem izvedel za Tonija Sotoška, ki je takrat začel s poučevanjem diatonične harmonike. Njegova tehnika je bila enkratna, kar je še danes razvidno po uspehih njegovih učencev. Pri njem sem se izobraževal tri leta in pol. Od njega sem odnesel veliko znanja – na vsako glasbilo je pomembno muzicirati in izigravati stvari, ne pa samo preigravati.

Tekmovanja

Dvakrat sem bil v Ljubečni, na tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne, kjer sem osvojil srebno in zlato plaketo. Leta 2000 sem bil v Radečah naj harmonikar in dobil zlato značko. Kasnejših tekmovanj se nisem udeleževal, ker sem opažal nepravilnosti pri komisiji in posledično slabo vzdušje nastopajočih.

Ansambli

Veliko znanja sem si pridobil pri ansamblu Jasmin, pri katerem sem 12 let igral diatonično harmoniko, klaviature in pel prvi bas, z bratom Damjanom sva imela tri leta Ansambel bratov Povše, zadnje štiri leta pa sem pri ansamblu Hervol iz Brežic igral bariton in bas kitaro. Pri slednjem sem pridobil veliko novega, drugačnega znanja, saj smo igrali zelo zahtevno glasbo bratov Avsenik. Od leta 2014 se moja pot nadaljuje, ponovno v trio zasedbi, v Ansamblu Potep, kjer so se ponovno križale moje in bratove poti. V ansamblu igram diatonično harmoniko, klaviature in pojem prvi bas.

Zaradi velikega zanimanja trenutno največ časa posvečam učenju diatonične harmonike, na željo učencev pa učim tudi igranje na bas ter bariton – za slednjega sem pri prof. Franciju Arhu opravil tudi nižjo glasbeno šolo. Zelo sem mu hvaležen, da me je seznanil s pravo tehniko igranja in teoretičnim znanjem.